NARAVOSLOVNI DAN

ZVOK

za 6. razred devetletne OŠ

V učnem načrtu za 6. razred naravoslovja je zapisano, da je veliko poskusov z zvokom mogoče opraviti na prostem , lahko tudi v okviru naravoslovnega dne. Prav zato pa sem se odločila za slednje, torej za organizacijo naravoslovnega dne, ki pa naj traja pet šolskih ur.

CILJI, ki naj bi bili realizirani na naravoslovnem dnevu:

·        Učenci spoznajo, da zvok potuje od zvočila po snoveh, vedo da se zvočilo trese in povzroči valovanje v okoliškem zraku ali drugem sredstvu.

·        S poskusi ugotovijo, da se zvok lahko širi po napetih vrvicah, po palicah in ceveh.

·        Spoznajo da se zvok v zraku širi v vseh smereh.

·        Spoznajo, da slišimo zvok šibkeje, ko se oddaljimo od zvočila.

·        Spoznajo, da ljudje in živali uporabljamo zvok za izmenjavo podatkov, za medsebojno opozarjanje, obveščanje in sporazumevanje.

·        Gibanje in uživanje na svežem zraku, opazovanje gozda kot ekosistema, spoznavanje nekaterih rastlin s pomočjo katerih lahko proizvajamo zvok.

·        Krepitev medosebnih odnosov in druženje v heterogenih skupinah.

Učenci bi bili razdeljeni v 4 skupine, tako da bi bilo v vsaki skupini največ 15 učencev. Vse skupine bi po sistemu kroženja opravile vse naloge, 5 učno uro pa bi vsak razred opravil evalvacijo oziroma povzetek naravoslovnega dne.

1. skupina:

Učenci bi v spremstvu učitelja odšli do bližnjega gozda, kjer bi si v naravi ogledali rastline, s pomočjo katerih lahko proizvajaš zvok. Nabrali bi trobentico, liste trav, liste trpotca, iz lubja vrbovine in lipovine pa bi poskušali izdelati piščali. V gozdu bi izpolnili opazovalno delovni list – začutimo okolje.

Naš cilj bi bil ugotoviti, da s pomočjo rastlin ustvarjamo različne zvoke, glede na višino in glasnost. Višina zvoka je odvisna od števila zgoščin in razredčin snovi, ki se zvrstijo v časovni enoti. Hitrost zvoka je neodvisna od njegove višine, glasnost pa je odvisna od amplitude zvočnega vala.

Ko bi se vračali nazaj k uri,bi lahko ob glavni cesti razložili Dopplerjev efekt- kadar se izvor valovanja giblje, opazovalec zazna valovanje s spremenjeno frekvenco: odvisna je od hitrosti izvora glede na sprejemnik. Ko se izvor približuje, je frekvenca večja, ko pa se oddaljuje, pa je manjša.

Priloga: opazovalno-delovni list – začutimo okolje

2. skupina:

Učenci bi iz različnih naravnih materialov izdelovali izdelke, s pomočjo katerih bi proizvajali zvok.To so: pokalica, piščali, žabice, ropotuljice, troblje in triangel. Načrt za izvedbo posameznih izdelkov je prikazan v slikah, drugače pa naj bodo učenci čim bolj kreativni in naj sami ustvarjajo po svojih idejah.

Slika pokalice:	Slika piščali
	Votla plastična cev, ki ji da zvok vibrajoč celofan
Slika žabice	Slika ropotuljice
Slika troblje	Slika triangel

Cilji: učenci spoznajo zvok kot valovanje in ga opišejo kot ton, zven, šum in pok.

Risbe kažejo zračni tlak v odvisnosti od časa.

3. skupina:

Učenci bi v manjših skupinah po dva ali trije opravili naslednje poskuse:

·     Nitni telefon ( pomembno je, da je vrvica napeta in da se ne dotika predmetov. Ko govorimo se zvok ojača, ustvarimo resonanco, ki premika dno lončka,to se prenaša na vrvico in zvok se usmerjeno prenaša po vrvici. Zvok, ki se je razširjal le vzdolž vrvice, ni tako oslabel kot v zraku, ki se razširja na vse strani, ampak se razširja usmerjeno ).

·     Razširjanje zvoka po mizi in palici ( zvok se razširja po palici le po eni dimenziji, po dolžini, prav zato pa se daleč sliši, ker ni izgub. Če pa uro postavimo na mizo, pa se zvok razširja po dveh dimenzijah, če odvzamemo debelino mize, izgube so večje, zato se sliši na krajšo razdaljo. Če pa bi uro postavili v prostor, bi se zvok razširjal po zraku v treh dimenzijah, izgub bi bilo največ in zato se ne bi slišalo daleč ).

·      Poslušanje preko lobanjskih kosti ( zvok se prenaša po lobanjskih kosteh in zato slišimo kljub temu, da imamo zamašena ušesa. Podoben pojav je pri potapljačih, ki precej zvoka slišijo preko lobanjskih kosti. Dokaz za to je, da se zvok razširja tudi po tekočinah. To zelo dobro vedo tudi ribiči, zato ob ribniku hodijo zelo tiho, da ne splašijo rib ).

·      Ugašanje sveče z zvokom ( Na začetku plamen sveče samo zaniha, ker se zvok razširja na vse strani. Ko pa na opno namestimo lijak, pa se zgoščenine skoncentrirajo proti ustju lijaka in zato se plamen sveče ugasne. Višina plamena sveče mora biti v isti višini kot ustje lijaka in udarec na opno mora biti na sredino. Podoben pojav je kričanje na daljavo, ali ko pred usti naredimo lijak, ali če naredimo tulec iz papirja, podobno deluje megafon, ki ga govorniki uporabljajo na prireditvah ).

·      Prikaz tresenja glasbenih vilic, z napeto membrano in travnimi semeni ( ko udarimo ob glasbene vilice, le te nevidno zanihajo. Ustvarijo se zgoščenine in razredčine. Jakost je odvisna od moči udarca, močnejši kot je udarec, glasnejši je zvok in semena poskakujejo močneje ).

4. skupina:

Učenci se posedejo v krog in se igrajo igro »telefon« ( prvi učenec zašepeta poved sošolcu na desni in tako naprej, dokler učenec, ki je zadnji glasno ne pove stavka, ki ga je slišal). To igro ponovimo ob tihi in nato še ob malo glasnejši glasbi. Ugotovimo, da smo uspešnejši v tišini, ko ni ostalih motenj v razredu.

V učilnici sta že predhodno pripravljena poskusa »šepet na daljavo« in »pogovor z odmevom«, ki jih vsak učenec posebej preizkusi.

Šepet na daljavo…

Na vsako stran učilnice sta nastavljeni »teleskopski anteni«.

Podobno kot na prožnostni vzmeti se tudi tu zgoščine in razredčine  odbijejo in pridejo nazaj.

Pogovor z odmevom..

Vzdolž učilnice smo napeljali plastično cev, ki smo jo zaključili z jogurtovimi lončki brez dna. To so včasih uporabljali na železnici,da so poslušali ali prihaja vlak iz drugega kraja.

Ugotovitve: hitrost zvoka v zraku je 320 m/s, gostota energijskega toka je jakost, namesto nje podajamo glasnost, če želimo nakazati izrazitost občutka, ki ga zbudi v ušesu. Hrup je zvok, ki ni prijeten ušesu, ne samo da ni prijeten, glasen hrup lahko tudi za stalno poškoduje tvoj sluh.

Na koncu pa še sladko poučno presenečenje. Lizike, s katerimi lahko ustvarjamo različne tone, zaradi spreminjanja dolžine cevke ( krajša cev daje višji zvok, višjo frekvenco ).

Peta šolska ura je namenjena povzetku naravoslovnega dne, opravi se zapis v zvezke v obliki miselnega vzorca, naredimo razstavo izdelkov, ki ustvarjajo zvok, na koncu pa še zapojemo in zaigramo na izdelana zvočila našo eko himno.

OPAZOVALNO DELOVNI LIST –  ZAČUTIMO OKOLJE

Sedim na:	Počutim se:
Smer vetra:	Vreme je:
Zaprem oči in slišim:	Vonj po:
Ko se z roko dotaknem tal, začutim:	Globoko vdihnem in si zamislim 3 dobre stvari, ki so se mi danes zgodile: