PROJEKTNO DELO
CERKNIŠKO JEZERO
V letošnjem šolskem letu smo se odločili, da s petošolci pripravimo projektno delo na temo CERKNICA in CERKNIŠKO JEZERO. V mesecu oktobru smo si ogledali vse znamenitosti Notranjske in njene lepote prenesli v šolo, kjer je potekalo delo pri vseh predmetih. In sicer: SPOZNAVANJE DRUŽBE - tu so učenci pregledali celo pot in vse to pokazali tudi na zemljevidu
- SLOVENSKI JEZIK - uprizoritev oz. dramatizacija igrice o nastanku Cerkniškega jezera
- LIKOVNA VZGOJA - v različnih likovnih tehnikah učenci izražajo svoja doživetja s celodnevne ekskurzije
- GLASBENA VZGOJA -s pomočjo instrumentov, ki so jih izdelali sami prepevajo pesmi, ki so značilne za to področje
- SPOZNAVANJE NARAVE -ker sama poučujem ta premet, bom podrobneje opisala delo,ki smo ga s skupnimi močmi predstavili tudi staršem
DINARSKO - KRAŠKI SVET
RASTLINSTVO , ŽIVALSTVO
Ogledali si bomo CERKNIŠKO JEZERO z okolico.
Naloga :
- Kako se spreminja Cerkniško jezero čez celo leto ?
- Jezero in njegova okolica nudita bivališče mnogim pticam, ki tu gnezdijo.
- Koliko vrst ptic so tu opazili ornitologi ( strokovnjaki za ptice ) ?
- Katere rastline si prepoznal ? Pozanimaj se, ali so tu tudi e n d e m n e rastline - ( rastejo le tu in nikjer drugje ) ?
- Okoliške hribe obraščajo bujni gozdovi. V njih pa domujejo tudi ljubke, v dragoceno krzno oblečene živalce. Kaj veš o njih ?
Naloga :
- Naštej življenjske razmere rastlin !
- Katere rastline kljub temu tu uspevajo ? Če ne poznaš njihovih imen, jih opiši - npr. : grmovnice, - lesnate rastline, zeljnate rastline, - cvetnice, . . .
- Primerjaj kraški bor z borom iz domačega gozda !
- Čemu služijo kamnite ograde ?
- Katera ptica je značilna ? Hrani se z brinovimi jagodami . . .
- Primorski svet je zelo razgibana flišna pokrajina. Sredozemski podnebni vplivi se širijo po soški dolini do BRD in po dolini VIPAVE , ki z GORIŠKIM POLJEM vred slovijo po pridelovanju sadja, zelenjave in grozdja.
Naloga :
- Imenuj čim več samoniklih rastlin, ki uporabljamo kot dišavnice ali zdravilna zelišča !
- Opazuj rastline in ugotovi njihove prilagoditve ! V čem se bistveno razlikujejo od rastlin s Krasa ?
- Kako se počutiš na Primorskem ?
Naloga :
- Če si opazil grob človekov poseg v naravo, ga opiši !
- Ali si opazil divja odlagališča smeti ?
- Ali imajo vse tovarne čistilne naprave, pred odtokom v reko ?
DINARSKO - KRAŠKI SVET
Zanimvosti
CERKNIŠKO JEZERO -- kraško presihajoče jezero v JZ Sloveniji v J delu Cerkniškega polja. Pri največji vodi meri v dolžino do 10,5 km in v širino do 4,7 km. Globoko je okrog 10 m. Njegova gladina niha od 546 do 551 m nadmorske višine. Cerkniško jezero sepolni večinoma po jesenskem deževju ter spomladi, ko se sneg stali. Presahne maja ali junija, lahko pa tudi pozimi. Voda priteka vanj iz kraških izvirov na njegovem robu, odteka pa pod zemljo, skozi požiralnike. Del vode, ki odteče pod zemljo, priteče na dan kot izvir LJUBLJANICE. Jezero je pomembno za gojenje rib in kot gnezdišče številnih ptic.
DOLOMIT -- je kalcijev magnezijev karbonat, mineral, ki se pojavlja v tesni povezavi s kalcitom in ga velikokrat nadomešča. Dolomit je sorazmerno lahek in svetle barve .
KRAŠKO POLJE -- velika zaprta globel z ravnim dnom. Polja se pojavljajo v kraških pokrajinah in so večja od vrtač. Običajno imajo strm obod, preko njih pa velikokrat tečejo potoki in reke, ki na koncu polja v požiralnikih in ponorih poniknejo v podzemlje. Ob močnem deževju požiralniki in ponori ne morejo sprejeti vse vode, zato reke potopijo bregove in poplavijo dno polja. Večina kraških polj je tektonskega izvora ; nastajajo na blokih ravnin, ki so se pogreznili ob prelomih. - ( prelom je premik kamninskih blokov ob ploskvi, do katerega pride zaradi različnih napetosti v zemeljski skorji ) - Spoznamo jih po premaknjenih plasteh in po zdrobljenih kamninah ob prelomnih ploskvah.
VRTAČA -- globel, ki nastane na kraškem apnenčastem površju. Vrtače izoblikujejo padavinske vode, ki ob razpokah pronicajo v kamnino in jo na poti raztapljajo. Voda v raztopini odnaša kalcijev karbonat, na dnu globeli pa ostajajo netopne snovi netopna glinasta usedlina. Velikost vrtače je od 10 do 100 m. Nekatere imajo ravno dno in strma, skalna pobočja, večina pa jih je zaobljene, lijakaste oblike.
POLH -- spada med glodavce in veliko skupino sesalcev. Sivi polh je podoben veverici, ima dolg in košat rep in mehko dlako. Zelo rad se zadržuje med leskami. Že stari Rimljani so gojili polhe in jih pitali za hrano. Večina polhov je rastlinojedih, hranijo se z rastlinsko hrano in tudi z manjšimi živalicami, kot so žuželke in deževniki. Samica polha skoti žive mladiče, v povprečju 4 , ki pri materi sesajo mleko. Ponavadi je na leto eno leglo (sivi polh) , pri drugih vrstah, ki ne živijo pri nas, pa tudi po 3 legla in po 2 do 9 mladičev.
RAKOV ŠKOCJAN -- 6 km dolga kraška dolina na Notranjskem, v JZ Sloveniji, ki je nastala z zrušitvijo stropa podzemeljskega rova. Na začetku udorne doline izvira R A K , ki je del podzemnih voda kraške Ljubljanice. Skozi Mali naravni most si reka utre pot do RAKOVE DOLINE, nato pa pod Velikim naravnim mostom preide v sotesko ter izgine v TKALCA jami in odteče proti PLANINSKI JAMI . Ob obilnem deževju je dotok vode znatno večji od odtoka in RAK poplavi dolino. Prek RAKOVEGA ŠKOCJANA se pretakajo vode s Cerkniškega in Planinskega polja. Od leta 1949 je RAKOV ŠKOCJAN zavarovan kot KRAJINSKI PARK .
ENDEMIT -- rastlinske ali živalske vrste ali podvrste, ki živijo na omejenem večjem ali manjšem območju. V Sloveniji je večina živalskih endemitov vezana na kraške faune. Najpogostejši slovenski endemiti so slepe jamske postranice in raki enakonožci kot npr. grebenasti prašiček, polž istrijanka in jamski hrošč brzec. Od površinskih živalskih endemitov sta znana metulj triglavski rjavček in hayekov krešič. Kot rastlinski endemiti so opisani justinova zvončnica, zoisova zvončnica in kranjski jeglič ter juvanov netresk.
VINOGRADNIŠTVO NA VIPAVSKEM - TV Ex libris * PAOLO SANTORINI je že pred 500 leti zelo hvalil REBULO * MATIJA VRTOVEC ( 1784 - 1851 ) je najzaslužnejši za vinogradništvo na Vipavskem. Ta duhovnik je bil zelo izobražen. Govoril je latinsko, grško, nemško, italjansko, francosko, slovensko in hrvaško. Udeleževal se je evropskih zborovanj o vinogradništvu, vzpodbujal je kmetijstvo in zdravstvo ( cepljenje proti kozam ) in bil velik kulturno prosvetni delavec. Pri PREŠERNU je naročil pesem " VINU V ČAST " in Prešeren je napisal ZDRAVLJICO ! * JANEZ SVETOKRIŠKI je omenjal trto REFOŠK - eno najstarejših sort iz katere dobimo na Krasu TERAN, koprski okoliš pa daje REFOŠK.
PROJEKTNO DELO po SKUPINAH
Mi smo se odločili, da najprej vam, starši, zastavimo uganko in šele, ko jo boste uspešno rešili, bomo pričeli z delom.
Glede na to, da je sedaj čas, ko iz soka počasi nastaja vino, smo se odločili, da vam naša skupina pokaže, kako poteka ALKOHOLNO VRENJE .
* Že prejšnjo uro smo jabolka naribali, pri tem pa jih nismo olupili, kajti na jabolčni lupini stanujejo nam nevidne "gospodične ", ki nam bodo pomagale narediti jabolčnik. - Imenujejo se KVASOVKE .
* Naribana in zmleta jabolka smo zmečkali, potem pa smo sok odcedili skozi čisto belo krpo in ga shranili v tej steklenici .
* Potem smo na steklenico nataknili GUMIJASTO CEV. -- Drugi konec cevi pa sega v steklen kozarec z vodo .
OPAZUJMO !
* Iz steklenice izhajajo mehurčki v vodo v kozarcu . - Le od kod prihajajo ?
KVASOVKE PREDELAJO SLADKOR IZ JABOLK OZIROMA JABOLČNEGA SOKA . Pri tem nastane plin -- OGLJIKOV DIOKSID . - Tako smo vsaj mi sklepali. Da pa je
to res, smo poklicali na pomoč odličnega detektiva za ogljikov dioksid -- to je APNICA
* Dobimo jo tako, da damo apno v vodo in pomešamo . -- Počakamo, da trdni delci sedejo na dno posode, bistro tekočino pa odlijemo v drugo posodo -- in to je naš detektiv za
OGLJIKOV DIOKSID .Če bo VODA POSTALA MOTNA , ko bomo v kozarec z vodo PRILILI BISTRE APNICE , smo dokazali , da je plin , ki izhaja - resnično OGLJIKOV DIOKSID .
SEDAJ PA POZOR !
* Tudi v naših kleteh , kjer vre jabolčni in zlasti grozdni sok, je veliko tega plina !
* In sedaj nam je tudi jasno, zakaj steklenice z jabolčnikom ne smejo biti zamašene, saj bi lahko prišlo do manjše eksplozije !
Naš prispevek pa je, da se bomo raje kot v kleteh, zadrževali v TOVARNAH KISIKA , to pa je NAŠ GOZD !
PROJEKTNO DELO po SKUPINAH
II. SKUPINA
Morda poznate zgodbo " O POLŽIH ZA KRALJE IN UŠEH ZA KRALJICE " ? - Takole gre .
Nekoč sta živela kralj z rdečo obleko in kraljica z rdečimi lici. Njuni podložniki v grobih platnenih oblačilih so šepetali, da dobivata rdeče barvilo na različne načine, menda kar iz uvoza. Dvorni blagajnik v modri obleki pa je stokal , da zaradi rdečega barvila izginja zlato iz državne blagajne. Verjamite, da so take zgodbe lahko resnične . Kraljem v davnih časih so res barvali obleke z najlepšim barvilom, ki so ga takrat poznali. - To rdeče barvilo so pridobivali iz rdečih morskih polžkov in so ga imenovali PURPUR . Na tisoče ubogih polžkov so predelali za eno samo majceno žličko purpura. Zato je bil purpur drag kot zlato. Kraljice pa so že od nekdaj hotele biti lepe . Zato so si barvale lica in ustnice z rdečim barvilom, ki so ga delali iz uši. -- Te uši so živele na kaktusih. Na kupe teh uši je bilo potrebnih za malo tega rdečila. - Temu rdečilu pravimo ŠKRLAT. -- Po njem je dobila ime tudi bolezen škrlatinka, ki povzroča rdeče spuščaje na koži bolnika Modro barvilo pa ni bilo tako drago, pa čeprav so ga uvažali iz daljne Indije. Indijci so pridobivali to modro barvilo iz rastlin. Še danes mu rečemo INDIGO. Ker pa so že pred davnimi časi uporabljati naravna barvila, smo se odločili, da jih pripravimo tudi mi.
POTEK DELA :
* Iz papirnatega traku in iz bombažnega traka smo izrezali posamezne trakove in jih bomo namočili v pripravljena barvila.
* Da pa bo stvar mikavnejša, bomo izvedli TEKMOVANJE BARVIL . -- Katero barvilo bo prvo prišlo na cilj, - ki je na traku označen s črto, - tistemu bomo zapeli lepo narodno pesmico, ki jo slišimo tudi v Cerknici
* START -- ZDAJ ! - / trakce naenkrat omočimo v barvila /
/ Navijanje ni prepovedano ! /
- Nagrada za plezanje po papirnem trakcu -- zmagovalec barvilo št. X
- Nagrada za plezanje po bombažnem trakcu -- zmagovalec barvilo št. X
* Ugotovili smo, da barvila plezajo tako kot mi, eni hitreje, drugi počasneje !
* Ker pa se grško reče barvi - CHROMA -, pisati pa - GRAPHEIN - , smo za ta pojav spoznali novo besedo - KROMATOGRAFIJA - .
Obljuba pa dela dolg, zatorej za zmagovalca nagradno pesem !
( zapojemo )
PROJEKTNO DELO po SKUPINAH
CERKNICA in CERKNIŠKO JEZERO z okolico , nam bo ostalo v nepozabnem spominu. Pa ne samo zato, ker nam je odpadel pouk, temveč predvsem zato, ker smo se veliko
naučili, spoznali smo veliko novega, doživeli lepote okoliša, skratka doživljali smo Cerkniško jezero kot mladi raziskovalci . Veseli pa smo tudi zato, ker smo kljub slabšemu
vremenu nabrali precej materiala, ki ga bomo koristno uporabili pri pouku v šoli. Kot nam je bilo že poznano - teoretično - se Cerkniško jezero neprestano spreminja
skozi vse leto, poleg tega pa jezero in njegova okolica nudita bivališče mnogim pticam, ki tu gnezdijo.
* O tem smo izdelali poster in lahko si ogledate najznačilnejše ptice tega področja / opišejo ptice s posterja /
* Seznanili smo se tudi z zelo zanimivo živalco, ki je zlasti značilna za cerkniško območje. To je POLH , o katerem smo na poster zapisali naslednje : -- ( preberejo podatke
s plakata )
* Da je to področje resnično bogato z številnim rastlinjem, ni potrebno niti poudarjati.
POLEG MNOGIH ZANIMIVOSTI o presihajoči vodi, ki ustvari enkrat čudovito jezero, drugič pa nenadoma izgine in na celotnem območju nastanejo zeleni travniki, nam je vodič pripovedoval, da je, žal , tudi že to področje začelo najedati onesnaženjevoda, kakor tudi ozračja.
* Povedali so nam, da bolehajo smreke in jelke, vendar so nekaj malega že pričeli na novo pogozdovati. Pa tudi trsje ponekod počasi izginja ! ( predstavijo poster o ekologiji )
KAKO BI UMILI UMAZANO VODO ?
* Poznano nam je veliko onesnaževanje naših voda in slišali smo že tudi o čiščenju umazanih rek in rečic. - Danes pa smo si zamislili , kako bi mi, mali ljudje, umili umazano vodo !
POTEK DELA -
na cedilo smo dali čisto platneno krpo, nanjo damo plast drobnega peska na pesek nasujemo plast dobro opranega oglja na oglje pa spet nasujemo plast peska, - na vrhnjo plast pa še plast debelejšega opranega peska
* Precedimo vodo. Primerjava z umazano vodo nam pove, da smo uspeli UMITI VODO !
* Tako čistijo vodo kmetje, če nimajo vodovoda in morajo loviti deževnico
NAŠ EKOLOŠKI PRISPEVEK : -- Skrbeli bomo za čistočo v razredu, - ne bomo odmetavali odpadkov, kjer ni košev za smeti, - ne bomo sekali jelk ob novem letu, - zbirali bomo
koristne odpadke, - in še bi lahko naštevali, . . .
