![]() |
KEMIJSKA DELAVNICA |
![]() |

10 ZANIMIVIH EKSPERIMENTOV, KI JIH OPRAVIJO UČENCI IN JIH PREDSTAVIJO …
ZAŠČITNA SREDSTVA:
zaščitne rokavice
halja
ODSTRANJEVANJE ODPADKOV:
odtok
komunalni odpadki
posebne posode za odpadke
OPOZORILO: Eksperimente izvajate na lastno odgovornost
LITERATURA:
- V. Falatov; dotik, barva, vonj, zvok, svetloba; Zavod RS za šolstvo; Ljubljana, 1996
terilnica
kalijev dikromat
tekoči detergent za pomivanje posode
30% raztopina vodikovega peroksida
250 ml stekleni valj
trska
vžigalice
plastični pladenj
Na plastični pladenj postavimo 250 ml stekleni valj. Vanj damo žličko kalijevega dikromata, dolijemo 10 ml tekočega detergenta in 10 ml raztopine vodikovega peroksida.
Pojavi se pena, ki hitro narašča in spreminja barvo. Nastaja kisik, ki ga dokažemo s tlečo trsko.
Nastajajoči kisik speni tekoči detergent. Različna oksidacijska stanja kroma v nastalih spojinah obarvajo peno od zelene, modre, vijolične do rumene.
terilnica
pestilo
žlička
kovinska ploščica
trinožno stojalo
steklena palčka
kapalka
kalijev manganat VII
glicerol
V terilnici dobro oprašimo žličko kalijevega manganata (VII). Prah prenesemo na kovinsko ploščico. Oboje postavimo na trinožno stojalo. Oblikujemo kupček in v jamico previdno dodamo nekaj kapljic glicerola. Počakamo, da se zmes sama vžge.
Poteka reakcija oksidacije in redukcije. Nastali oksid kot močan oksidant zažiga organske snovi.
lesene klešče
epruveta
gorilnik
vžigalice
amonijev dikromat
V epruveto damo žličko amonijevega dikromata in epruveto rahlo segrevamo. Opazujemo kako nastajajo »zelene kokice«.
Pri segrevanju amonijevega dikromata , nastane kromov (III) oksid, ki je zelene barve in plin dušik, ki potisne delce kromovega ( III ) oksida iz epruvete.
etanol
destilirana voda
čaša
bombažni robec
gorilnik
klešče
V čašo zmešamo 50 ml alkohola in 50 ml vode. V raztopino pomočimo robec, nato ga ožmemo. Prižgemo gorilnik. Robček primemo s kleščami in ga prenesemo nad plamen gorilnika, tako da zagori. Držimo robček v zraku, dokler plamen ne ugasne.
Ko robček prižgemo, zgori alkohol. Prisotna voda prepreči zgorevanje robčka.
erlenmajerica
čaši
kapalki
žlička
keramične ploščice za podlago
kovinska ploščica za pokrivanje
96% raztopina žveplove kisline
96% raztopina etanola
kalijev manganat ( VII )
V erlenmajerico nalijemo 1ml koncentrirane žveplove kisline . Erlenmajerico držimo poševno in počasi dolivamo 1ml etanola, tako da se pojavita dve plasti. V erlenmajerico dodamo večji kristal kalijevega permanganata ( VII ).
Pojavijo se iskrice.
Koncentrirana žveplova (VI) kislina sprošča iz kalijevega manganata manganov oksid. Oksid kot močan oksidant zažiga organske snovi.
žveplo v prahu
tekoče milo ali tekoči detergent
čaša
V čašo nalijemo vodo in potresemo žveplo po vodni gladini. S prstom se dotaknemo vode posute z Žveplom in ga poskušamo potopiti.
Če prst pomočimo v tekoči detergent in se nato dotaknemo vodne površine posute z žveplom, žveplo potone.
Tekoče milo zniža površinsko napetost vode in žveplo potone.
kovinske klešče
kovinska ploščica
gorilnik
vžigalice
magnezijev trak
Kos magnezijevega traku prižgemo s plinskim gorilnikom. Goreč magnezijev trak držimo nad keramično ploščico.
Magnezij gori z bleščečo svetlobo. Nastane bel prah.
Gorenje magnezija je snovna in energijska sprememba. Snovna zato, ker nastane magnezijev oksid-bel prah. Energijska pa zato, ker se sproščata svetloba in toplota.
kuhinjska sol
kalijevo milo
mazilo za opekline, ki vsebuje borovo kislino
pletilka
V konici plamena prežarimo pletilko, nato jo potisnemo v kuhinjsko sol. Postopek ponovimo za vsako snov posebej.
Opazimo različno obarvanost plamena.
Plamenske reakcije uporabljamo za dokazovanje elementov 1. in 2. skupine.
Natrijevi ioni obarvajo plamen rumeno, kalijevi ioni vijolično, borovi pa zeleno.
50 ml čaša
sladkor v prahu
96% raztopina žveplove kisline
voda
plastični pladenj
Na plastični pladenj postavimo čašo. Vanjo damo dve žlici sladkorja v prahu, ga navlažimo z vodo in dodamo raztopino žveplove kisline, toliko, da je ves sladkor pokrit.
Sladkor poogleni, ker nastajajo tudi plini, pooglenel masa narašča in izhaja iz čaše.
Varnost: Delamo v zelo majhnih količinah v prisotnosti učitelja.
Žveplova (VI) kislina sladkorju odvzame vodo. Nastalo oglje žveplovo (VI) kislino reducira. Plini, ki pri tem nastajajo ( ogljikov dioksid, žveplov dioksid ), pa preostalo trdno snov napihnejo in dvignejo iz čaše.
25 g sladkorja v prahu
3 g jedilne sode ( natrijev hidrogenkarbonat )
mivka
etanol
terilnica
podlaga, na kateri se izvaja poskus
Stehtamo sladkor in sodo. Zmes damo v terilnico, kjer jo dobro zmešamo. Na podlago damo dobro posušeno mivko in jo namočimo z etanolom. Na sredini kupčka mivke napravimo luknjico, kamor vsujemo zmes sladkorja in sode. Nato prižgemo etanol.
Pri gorenju sladkorja nastaja ogljik, ki se zaradi sproščenega ogljikovega dioksida iz natrijevega hidrogenkarbonata napne.