ZVOK in POSKUSI

»Ni višjega ali nižjega znanja, samo eno znanje je, ki izhaja iz poskusov.«

( Leonardo de Vinci )

S to seminarsko nalogo želim biti čimbolj ustvarjalna in kreativna, zato sem se odločila, da bi poskuse na temo zvok predstavila v 6. razredu naravoslovja in sicer v obliki NARAVOSLOVNEGA DNE.

Zamislila sem si delo v štirih skupinah in sicer tako, da vsaka skupina opravi nalogo v eni šolski uri, potem pa se peto šolsko uro opravi pregled celotnega dela in se opravijo predstavitve skupin.

1. skupina:

Učenci bi v spremstvu učitelja odšli do bližnjega gozda, kjer bi si v naravi ogledali rastline, s pomočjo katerih lahko proizvajaš zvok. Nabrali bi trobentico, liste trav, liste trpotca, iz lubja vrbovine in lipovine pa bi poskušali izdelati piščali.

Naš cilj bi bil ugotoviti, da s pomočjo rastlin ustvarjamo različne zvoke, glede na višino in glasnost. Višina zvoka je odvisna od števila zgoščin in razredčin snovi, ki se zvrstijo v časovni enoti. Hitrost zvoka je neodvisna od njegove višine, glasnost pa je odvisna od amplitude zvočnega vala.

Ko bi se vračali nazaj k uri,bi lahko ob glavni cesti razložili Dopplerjev efekt- kadar se izvor valovanja giblje, opazovalec zazna valovanje s spremenjeno frekvenco: odvisna je od hitrosti izvora glede na sprejemnik. Ko se izvor približuje, je frekvenca večja, ko pa se oddaljuje, pa je manjša.

2. in 3. skupina:

Učenci bi iz različnih naravnih materialov izdelovali izdelke, s pomočjo katerih bi proizvajali zvok.To so: pokalica, piščali, žabice, ropotuljice, troblje in triangel. Načrt za izvedbo posameznih izdelkov je prikazan v slikah, drugače pa naj bodo učenci čim bolj kreativni in naj sami ustvarjajo po svojih idejah.

Cilji: učenci spoznajo zvok kot valovanje in ga opišejo kot ton, zven, šum in pok.

4. skupina:

Učenci se posedejo v krog in se igrajo igro »telefon« ( prvi učenec zašepeta poved sošolcu na desni in tako naprej, dokler učenec, ki je zadnji glasno ne pove stavka, ki ga je slišal). To igro ponovimo ob tihi in nato še ob malo glasnejši glasbi. Ugotovimo, da smo uspešnejši v tišini, ko ni ostalih motenj v razredu.

V učilnici sta že predhodno pripravljena poskusa »šepet na daljavo« in »pogovor z odmevom«, ki jih vsak učenec posebej preizkusi.

Šepet na daljavo…

↔

Podobno kot na prožnostni vzmeti se tudi tu zgoščine in razredčine odbijejo in pridejo nazaj.

Vzdolž učilnice smo napeljali plastično cev, ki smo jo zaključili z jogurtovimi lončki brez dna. To so včasih uporabljali na železnici,da so poslušali ali prihaja vlak iz drugega kraja.

Ugotovitve: hitrost zvoka v zraku je 320 m/s, gostota energijskega toka je jakost, namesto nje podajamo glasnost, če želimo nakazati izrazitost občutka, ki ga zbudi v ušesu. Hrup je zvok, ki ni prijeten ušesu, ne samo da ni prijeten, glasen hrup lahko tudi za stalno poškoduje tvoj sluh.

Peta šolska ura je namenjena prikazu delovanja skupin, vsaka skupina bi predstavila svoje izdelke in poskusila z njimi ustvariti zvok, četrta skupina pa bi predstavila svojo igro »telefon«.

Na koncu pa še sladko poučno presenečenje. Lizike, s katerimi lahko ustvarjamo različne tone, zaradi spreminjanja dolžine cevke ( krajša cev daje višji zvok, višjo frekvenco ).

Slika pokalice:	Slika piščali
	Votla plastična cev, ki ji da zvok vibrajoč celofan

Slika žabice	Slika ropotuljice


Slika troblje	Slika triangel

TON-( črtast spekter z eno sinusno sestavino)
ZVEN-( črtast spekter z več sinusnimi sestavinami )
ŠUM-( zvezen spekter z vsemi sinusnimi sestavinami na izbranem intervalu frekvence )
POK- ( zvezen spekter )
	Risbe kažejo zračni tlak v odvisnosti od časa.